Sprva mi je bil čuden občutek, da bom jaz začela govoriti o tem, kako lepo plovilo Drago sem videla, kajti to bolj vidijo moški in če ženska že vidi kakšno lepo jadrnico je to pač jadrnica, pri meni pa je bilo to sedaj drugače. Namreč skoraj vsak dan grem ob morju na sprehod, po navadi nimam te sreče, da imam mir, ker če ne srečam nekoga, mi pa telefon zazvoni in takrat se velikokrat zgodi, da se celi sprehod sprehajam.
Tokrat pa mi je uspelo, sprehajala sem se v miru in opazovala okolico, drugače itak ne bi videla plovila Drago, ker enostavno, če se pogovarjaš po telefonu ne vidiš nič in sam sprehod je čista zguba časa. A kaj naj, tudi sem že pomislila, da bi telefon pustila doma, pa me je skrbelo, če bi me kdo nujno potreboval, potem sem telefon vzela z seboj in se odločila, da se pač ne bom javila, če ne bo nujno, to spet ni šlo, ker ko mi je telefon zazvonil, sem postala živčna in je bilo boljše da sem se javila, kot pa da sem potem skozi premišljevala, zakaj me je človek potreboval.
Tokrat sem imela mir, sprehajala sem se ob obali in opazila prekrasno plovilo Drago, po navadi mi plovila sploh ne padejo v oči a tokrat je bilo drugače, ne vem zakaj mi je to plovilo Drago bilo tako lepo. Pogledala sem si ga od blizu, ker nikogar ni bilo na njemu in kar naenkrat dobila želje, kako bi to bilo lepo, če bi imeli mi. Doma sem povedala to svojemu možu in bil je šokiran, da mene to zanima, a hkrati vesel, da bi mi živeli takšen stil življenja. No, pa dajmo pogledat kakšno je to plovilo Drago in zakaj te je tako prevzelo je dejal. No tudi njega je, danes ga imamo, ja resnično imamo zaradi mene plovilo Drago in življenje je drugačno.…
