Saj ne more biti res, pa je. Kako smešno dopoldne sem imela danes zjutraj, je z besedami težko opisati. Prav na ves glas in iz srca se že dolgo nisem nasmejala. Ni me sram povedati, da sem se smejala sama sebi in neznanju na področju računalništva. Verjeli ali ne, v tako dobro voljo me je spravil moj novi računalnik.

Prejšnji teden je moj stari računalnik končno pokazal rdečo luč in vedela sem, da je odslužil svoje. Seveda si ne predstavljam dneva brez računalnika, zato sem se takoj podala v nakup novega. Pri izbiri mi je pomagal tudi brat, ki se v svetu računalništva in računalniške opreme znajde bolje od mene. Po zares dolgih urah zbiranja informacij sem bila že tako utrujena, da sem komaj čakala, da nakup opravim in odhitim domov. Pa drugače veljam za vztrajno nakupovalko, ki je nakupovanje nikoli ne utrudi. Mogoče je bilo krivo dejstvo, da se na računalniško opremo ne spoznam.

Torej, danes zjutraj sem končno odprla svoj novi računalnik. Z eno besedo lahko rečem, da je prečudovit. A kaj, ko ga ne znam še uporabljati. Vsaj dvajset minut sem iskala tipko za vklop računalnika, petnajst minut sem namenila iskanju ikone, ki predstavlja internetno povezavo, da o ostalih prigodah raje ne govorim. Vse to iskanje tipk in podobno pa me je spravilo v zares dobro voljo in smeh. Nikoli si ne bi mislila, da imam tako malo znanja na področju računalništva in da mi bo nov računalnik, več kot očitno predstavljal velik izziv, s katerim se bom soočala tudi naslednje dni.